Pistacija v sladoledu

Ni ga otroka, ki ne bi oboževal sladoled, a velike ne zanima iz česa je izdelan, tako sem kot otrok imela prav posebno izkušnjo s sladoledom, kjer je bil okus pistacija zame nekaj čisto novega.

Kaj pa otrok pri šestih letih ve, kaj vse se uporabi za izdelavo sladoleda, pomembno je bilo le to, da so v vitrini stale banjice, različnih barv in bolj pisane barve sladoleda kot so bile, bolj je bilo igrivo izbirati prave okuse. 

Bili smo na zasluženem letnem dopustu, mala smrklja po končanem prvem razredu, vedno komaj čakala dan, ko bo treba zvečer zgodaj v posteljo in v zgodnjih jutranjih urah na pot proti morju. Vonj po slani vodi in ob plaži sladoledni voziček z banjicami mavričnih okusov sladoledov. Ker kot otrok nisem vedela kaj je pistacija, kakšne barve je, kako se jo uživa, saj za tisti čas ni bilo tako na veliko poudarjeno zdravo življenje in oreščki. V vitrini med ostalimi barvnimi okusi stoji banjica z zelenim sladoledom, toliko sem že znala prebrati, da piše na lično izdelanem lističu pistacija, otroška radovednost me je navdihnila, da si privoščim med drugimi še eno kepico tega sladoleda.

Sladoledarju dam denar, ki sem ga imela skrbno spravljenega v tulcu okoli vratu, naredim prvih nekaj korakov stran in poližem tisto zeleno gmoto z imenom pistacija, čeprav sladek, je bil okus vse prej kot nekaj pričakovanega. Tudi vonj je bil prav poseben. Hitro stečem do mamice, na plaži in vsa žalostna pričnem razlagati, da sem si vzela kepico nekega čudnega okusa, vendar sem na poti do tja pozabila da je to pistacija, pa sem se uspela spomniti edine zelene rastline, ki bi lahko bila tako čudnega okusa in rekla da je najbrž iz koprive. Vsa objokana in razočarana sem zaradi svoje izvirnosti in nevednosti sem v smeh spravila celotni del plaže, že sama pojava nesrečnega otroka, ki ga je v jok spravila kepica sladoleda, je nadvse zabavna.