Prazno stanovanje, prijetna svetloba, ki jo delajo sveče, mirna glasba in čas za okrevanjePrazno stanovanje, prijetna svetloba, ki jo delajo sveče, mirna glasba in čas za okrevanje
Nekaj, kar najbolj pomirja, so zagotovo prižgane sveče, ki s plameni naredijo prijetno pomirjujoče okolje. Ta konec tedna je bil prvi po skoraj letu dni, ko sem končno lahko spala, kolikor sem želela. Pretekli teden je vse prišlo končno za mano. Od tega, da me je spremljala vrtoglavica do tega, da me je ujela trebušna viroza. Na srečo sem bila do konca tedna toliko dobra, da sem lahko v počivanju uživala in se nisem borila z neprijetnimi simptomi viroze.
V petek zvečer sem skuhala juho za cel konec tedna, da sem se lahko odpovedala kuhanju, ter enostavno uživala ob mirni glasbi in prižganimi svečami. Mislim, da je bilo vse to večji luksuz, kot pa če bi šla kamorkoli. Še to srečo sem imela, da sostanovalcev ni bilo doma in sem lahko uživala v prijetni tišini. Če bi si želela kaj takega, ne vem, ali bi se mi uresničilo, se je pa popolnoma spontano. Takšen konec tedna sem si včasih privoščila enkrat na mesec ali pa morda kakšen teden kasneje. Vsekakor sem si pa večkrat vzela takšen čas zase. Spada namreč med tiste ljudi, ki so zelo radi naokoli med ljudmi, hkrati pa potrebujejo zelo veliko časa zase, da se regenerirajo. Nekateri to razumejo, spet drugi ne, ampak na meni je, da to navadno vzdržujem in sem lahko na ta način mnogo bolj spočita in zdrava. Vsekakor bom morala takšen konec tedna, brez ekranov in brez telefona ponoviti kmalu, ker mi je resnično pomagalo, da sem se spočila. Ker sem bila v okrevanju, nisem veliko naredila zase, sem se pa vsaj pozdravila do konca, kar je pa tudi več, kot bi si lahko želela.
…