Nova garažna vrata so me čisto navdušila Nova garažna vrata so me čisto navdušila

Nekaj časa nazaj sem se moral končno lotiti dela, ki me je čakalo že res zelo dolgo. To je bil delna, oziroma nekolikošna renovacija mojega doma. To renovacijo je hiša potrebovala že kar nekaj let, saj je bila precej stara, sam pa temu skozi leta nisem namenjal veliko pozornost. Nekaj dela je bilo tako iz vidika čistega vzdrževanja, nekaj pa iz vidika estetike. Tukaj pa bi posebej omenil garažna vrata, ki so bila že precej stara in so izrazito kazala znake starosti.

Nova garažna vrata so me čisto navdušila

Najbolj me je začelo motiti to, da so postajala ta vrata vse bolj hrupna med odpiranjem. To počasi ni več predstavljalo težav samo zame, ampak tudi za moje sosede. Kakšno jutro, če sem se moral odpraviti na pot res zgodaj, me je bilo kar sram, saj sem videl, da so se začele prižigati luči od sosedov, ker so moja garažna vrata povzročala toliko hrupa. Poskusil sem z osnovnim vzdrževanjem, čiščenjem vodil in mazanjem, a je bilo hitro jasno, da je obraba prevelika in da bi bila popravila le kratkoročna rešitev.

Zato sem se tedaj res odločil, da kupim kar nova garažna vrata. Na ta način bi lahko tudi popestril izgled moje garaže, oziroma kar na splošno hiše. Saj bi lahko izbral estetsko lepa in primerna vrata za mojo hišo. A kljub temu me je vseeno malo skrbelo, da nova garažna vrata ne bodo cenovno najbolj dostopna. A po hitrem pregledu na spletu sem lahko videl, da me ne rabi skrbeti. Na voljo je bilo namreč res ogromno različnih opcij – od dvižnih in rolo, do sekcijskih. Tako sem lahko izbral rešitev glede na mehanizem, izolacijo, varnost in proračun.

Na koncu sem se odločil za dobro izolirana sekcijska vrata z tihim pogonom in daljinskim upravljanjem. Veliko mi pomeni tudi varnost, zato imajo senzor za ovire in zanesljiv vzmetni sistem. Izbral sem barvo in vzorec panela, ki se lepo ujemata s fasado, kar je hišo vizualno osvežilo. Odkar sem jih namestil, je odpiranje praktično neslišno, poraba energije v garaži je nižja, sosedje pa so mi hvaležni za mirna jutra. Investicija se je izkazala za smiselno – tako zaradi udobja, kot tudi zaradi urejenega videza doma.…

Kožni rak me je začel precej strašiti Kožni rak me je začel precej strašiti

Dolga leta se nisem veliko spraševal o koži. Sonce sem prav tako jemal kot nekaj prijetnega kar ti ne mora škoditi, znamenja na telesu pa kot nekaj povsem običajnega. Potem pa sem se začel bolj zanimati za zdravje kože, ter sem spoznal, kaj vse lahko nevarno vpliva na to. Med tem raziskovanjem pa sem naletel na nekaj, kar me je začelo precej strašiti. To je bil kožni rak.

Do tedaj o tovrstnih boleznih nisem vedel preveč veliko. A hitro sem ugotovil, kako nevarna so lahko ta obolenja, ter je zdravljenje prav tako precej izčrpljivo za telo. Zaradi tega me je za nekaj časa postalo prav strah, da bi se kaj takšnega zgodilo meni. Ko pa sem začel z raziskovanjem specifično kožnega raka, se mi je začelo zdeti, da to ni nekaj tako oddaljenega, kot sem si mislil.

Prebral sem si lahko že to, da že samo sonce ni tako varno, kot sem si prej mislil. Močna izpostava soncu, brez kakšne zaščite lahko naredi kar nekaj škode, zaradi vseh UV žarkov. V skrajnih primerih se lahko celo razvije kožni rak. Še tista znamenja, ki so se mi prej zdela nekaj čisto naravnega, lahko v ozadju skrivajo nekaj veliko več. Zato sem začel spremljati vsa moja znamenja po telesu. Ugotovil sem namreč, da se lahko kožni rak pozna v obliki znamenja. Tega lahko zaznamo s tem, da se skozi čas spreminja, tako velikost, kot barvo in obliko.

Na vse skupaj sem začel dajati tako veliko več pozornosti in vedno poskrbel, da se ustrezno zaščitim pred soncem. Najbolj me je namreč tudi skrbelo to, da se lahko kožni rak zelo hitro razširi. Koža je namreč naš največji organ, tako da je površina, ki je lahko prizadeta s to boleznijo precej velika. Zato danes res pazim, saj sem videl, da kožni rak ni nekaj tako oddaljenega, ter lahko prizadene kogarkoli.

Danes se zaščitim z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več, izogibam se soncu med 11. in 16. uro, nosim klobuk in oblačila z dolgimi rokavi ter enkrat letno obiščem dermatologa za preventivni pregled. Pri znamenjih sledim pravilu ABCDE (Asimetrija, Rob, Barva, Premer, Evolucija) in ob vsaki nenadni spremembi ukrepam. Zgodnje odkritje melanoma ali drugih oblik, kot sta bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, lahko bistveno izboljša izid zdravljenja. Če opazite sumljive spremembe, ne odlašajte z obiskom strokovnjaka.…

Izdelava maket pomirja bolj, kot bi pričakovala. Izdelava maket pomirja bolj, kot bi pričakovala.

Moja prva izkušnja z izdelava maket ni bila niti romantična niti profesionalna. Bila je bolj kaotična, pa še malo smešna čez vse.

Začelo se je, ko je moj nečak dobil šolski projekt: izdelati model naselja. Nekaj hišk, drevesa, malo cest… nič strašnega. Ker je bil prepričan, da sem jaz tista v družini, ki zna ustvarjati, me je prosil za pomoč. Seveda sem rekla ja. V moji glavi je bilo to nekaj, kar rešiva v eni uri.

Že prvi večer sem dojela, kako zelo sem se uštela. Po mizi razmetan karton, lepilo, ravnilo, škarje… jaz pa sedim tam kot arhitekt začetnik, ki mu manjka pol orodja in večina znanja. Hiške so bile postrani, strehe sem rezala trikrat, ker sem zmeraj nekaj zgrešila, nečak pa me je gledal z izrazom, ki je kričal: a je to res tako težko?

Ampak potem je prišlo presenečenje. Ko sva dokončala prvo hiško – popolnoma nesimetrično, a presenetljivo prikupno – me je delo potegnilo vase. V eni uri sva naredila še dve. V dveh urah sem že brskala po spletu za idejami. Naslednje jutro sem se zbudila z dolgim seznamom, kaj morava dodati.

Izdelava maket se je iz obveznosti spremenil v čisto terapijo. Izdelava maket te prisili, da delaš počasi. Da razmišljaš, preden primeš za škarje. Da improviziraš, ko nekaj ne gre po načrtu. In da sprejmeš, da ne bo popolno – kar je pogosto še lepše.

Najlepši trenutek pri izdelava maket je prišel, ko sva vse elemente postavila skupaj. Hiše malo postrani. Cesta nekoliko valovita. Rečica preveč modra, kot iz risanke. Ampak celotna maketa je bila neverjetno srčna.

Ko jo je nesel v šolo, je bil ponosen, kot da sva ustvarila arhitekturni projekt za nagrado. Jaz pa sem se v tistem trenutku zavedla, da me izdelava maket pomirja bolj, kot bi pričakovala.

Izdelava maket je več kot modeli. So spomini. So ustvarjanje brez pritiska. In eden najlepših načinov, kako se človek umiri, ne da bi sploh opazil.…

Avtopralnica in čist avto Avtopralnica in čist avto

Vedno za moj avto poskrbi moj mož. On je res zlat in rada ga imam. Ko sem tokrat prišla do avta, sem videla, da je bil zelo umazan. Kriva pa sem bila jaz, ker sem vozila po makedamski cesti. Tako sem se odločila, da bom tokrat jaz poskrbela za avto. Avtopralnica je bila blizu, bila je v našem malem kraju. Tako sem poklicala, če moram prej rezervirati termin, ali lahko avto samo pripeljem. Povedali so mi, da nimajo rezervacije, ker bi tako bilo pranje avtov samo težje. Celotna organizacija je lažja, če enostavno delajo in perejo, brez rezervacij. Rezervacije bi jim samo jemale čas. Potem pa sem vprašala, če je trenutno avtopralnica prazna. Povedali so mi, da imajo samo en avto. 

Avtopralnica in čist avto

Vsedla sem se v avto in hitro odpeljala tja. Zavedala sem se, da avto ni tako hitro opran in da bom potrebovala nekaj časa. K sreči sem prišla pred drugimi avti in tako sem prišla takoj na vrsto. V bližini je bila kavarna in šla sem na kavo. Ta avtopralnica je bila edina v našem kraju, tako da sem imela res srečo. Mogoče zato, ker je bilo oblačno in se ljudje niso odločili za pranje avta, ker v primeru, da bo dež, je čisto brez pomena. Ker pa sem sama želela tudi notranje čiščenje mi je bilo čisto vseeno kakšno vreme je.

Avtopralnica in moj čisto avto

Ko vidiš, kako dobro so opravili svoje delo, potem se z veseljem vračaš. Tako sem odločila, da bom vsaki mesec enkrat pripeljala avto, dokler so otroci manjši. Vsi vemo, kako čist avto imamo, če imamo majhne otroke. Mož je bil vesel, ko je videl, da imam čist avto. Najprej sem mislila, da ne bo opazil,  pa je opazil še prej, ko sem pričakovala. Avtopralnica je očitno naredila svoje delo več kot dobro. …

Vinsko doživetje rebule razkriva aromatično pestrost Goriških Brd Vinsko doživetje rebule razkriva aromatično pestrost Goriških Brd

Vinsko doživetje rebule razkriva aromatično pestrost Goriških Brd na način, ki navdušuje poznavalce in ljubitelje vin ter tiste, ki se šele podajajo v svet pridelave žlahtne kapljice. V tem idiličnem kotičku zahodne Slovenije, kjer se rodovitna tla prepletajo z blagodejnim sredozemskim vplivom in svežino Alp, ima kultura gojenja trte dolgo tradicijo. Prav poseben sloves pa si je skozi stoletja pridobila sorta rebula, ki s svojo večplastnostjo odraža značilnosti terroirja tega območja. Medtem ko vonji po citrusih, jabolkih in belih cvetlicah pogosto prevladujejo v mladih vinih, starejše različice ponujajo bogatejše arome suhega sadja in nežnih začimbnih nians. Za Goriška Brda je prav tipično ravnovesje med izrazito svežino ter diskretno mineralnostjo, kar daje vinu izjemno pitkost in eleganco. Degustacije so vedno pravo raziskovanje – vsak letnik prinaša subtilne razlike zaradi mikroklime posameznih leg ali načina pridelave pri različnih vinarjih. Rebula tako postaja sinonim za inovativnost lokalnih vinogradnikov, saj jo najdemo kot mirno vino ali penino ter celo oranžno vino po tradicionalni metodi daljšega maceriranja. Strokovnjaki poudarjajo tudi njen potencial za zorenje: najboljše steklenice razvijejo zapletene plasti okusov še desetletja po polnjenju. Sodelovanje na vinskih dogodkih obiskovalcem omogoča ne le pokušanje bogatega spektra stilov te sorte ampak tudi srečanje z ustvarjalci vina iz prve roke – to povečuje spoštovanje do kulturne dediščine regije. Tako vsaka degustacija postane edinstvena zgodba o zemlji Goriških Brd in njenih ljudeh ter neizmerni aromatični pestrosti rebule. (302 besed)

Vinsko doživetje rebule razkriva aromatično pestrost Goriških Brd

Ob iskanju najboljših izrazov sorte rebula je nemogoče prezreti pomembnost tradicije in sodobnih pristopov, ki se prepletajo v Goriških Brdih. Pridelovalci nenehno iščejo ravnotežje med spoštovanjem stoletnih tehnik in inovacijami, zaradi česar vina vsako leto presenečajo s svežimi interpretacijami. Posebnost rebule je tudi njena prilagodljivost – od lahkih, svežih vin do strukturiranih zvrsti, primerne za dolgotrajno staranje. Prav ta raznolikost stilov omogoča, da vsak ljubitelj vina najde nekaj zase: nekateri bodo navdušeni nad elegantnimi peninami iz rebule z drobnim perlanjem in diskretno sadnostjo, drugi pa bodo iskali globino oranžnih različic z zaznavnimi tanini ter bogato aromatiko suhih marelic, mandljev ali akacijevih cvetov. Rebula v svoji najboljši obliki ohranja značilno harmonijo kislin ter subtilen pridih minerala; to ji daje poseben pečat in jo uvršča med bele vinske dragocenosti evropskega prostora. Vinarji iz Goriških Brd radi poudarjajo pomen avtohtonosti te sorte kot ambasadorke regije na domačem in tujem trgu, saj prav preko rebule prenašajo zgodbo o unikatni krajini ter predanosti ljudi zemlji. Degustacije na briških kleteh običajno spremlja poglobljen pogovor o filozofiji pridelave in trajnosti – vse to pa obogatijo lokalne kulinarične specialitete, ki še dodatno poudarijo kompleksnost arom belega vina iz srca zahodne Slovenije. Skozi takšna doživetja obiskovalci ne okušajo le kozarca vina ampak celoten življenjski utrip kraja, kjer vsaka kapljica izraža ustvarjalnost narave ter strast generacij vinogradnikov.

V svetu vinskih navdušencev postaja zanimanje za avtohtone sorte vse bolj izrazito, prav zato je rebula pogosto v središču strokovnih razprav in kulinaričnih dogodkov. Cenilci vina prepoznavajo njeno sposobnost popolne prilagoditve različnim slogom vinifikacije, kar omogoča ustvarjanje edinstvenih izkušenj ob vsakem pokušini. V skladu z najnovejšimi smernicami trajnostnega razvoja vinarji posvečajo posebno pozornost odgovornemu ravnanju z naravnimi viri, skrbnemu delu v vinogradu ter minimalnim posegom v kleti. Tako nastajajo vina, ki poudarjajo čistost sortnega izraza in lokalni značaj terroirja Goriških Brd. Rebula se tako že uveljavlja kot navdih sodobne evropske bele vinske scene – kot vino z močno identiteto in jasnim sporočilom o vrednosti izvorne tradicije ter inovativnosti slovenskega vinogradništva.

Mednarodni trgi vse bolj prepoznavajo vrhunske lastnosti, ki jih prinaša rebula iz slovenskih vinorodnih okolišev. Zahvaljujoč inovativnim pristopom lokalnih vinarjev in povezovanju tradicionalnega znanja z modernimi tehnikami pridobiva ta sorta čedalje več priznanj na uglednih vinskih ocenjevanjih. Posebna pozornost je namenjena izraziti mineralnosti, svežini in elegantni strukturi vina, kar navdušuje tako strokovno javnost kot zahtevne ljubitelje vina po svetu. S tem se odpira prostor za nadaljnji razvoj butičnih vinskih zgodb ter krepitev prepoznavnosti Slovenije kot prestižne destinacije za vrhunska bela vina.

Naraščajoče zanimanje za slovenska vina ustvarja nove poslovne priložnosti, saj se vse več distributerjev in restavracij z visokimi standardi odloča vključiti rebulo v svojo ponudbo. Poleg edinstvenih organoleptičnih lastnosti izstopa tudi sposobnost te sorte, da izrazi terroir posamezne lege, kar je med poznavalci posebej cenjeno. Trajnostno naravnani vinogradniški postopki ter skrbna izbira grozdja še dodatno prispevajo k kakovosti končnega izdelka. Tako je rebula postala sinonim za avtentičnost in inovativnost slovenskega vinarstva ter predstavlja prepričljiv odgovor na vedno zahtevnejše trende sodobnega vinsko-gastronomskega sveta.…

Tinitus je precej grozna reč Tinitus je precej grozna reč

Prav spomnim se tistega dne, ko sem prvič začenjal slišati nenavadne zvoke v mojih ušesih. Šlo je za podobno piskanje, kot se pojavi po kakšni zabavi, ko ti glasni zvočniki predvajajo glasbo naravnost v ušesa. Ampak takrat se nisem odpravil prej na noben koncert, tako da mi je bilo še vedno vse skupaj precej čudno. Res pa je bilo, da smo en dan prej pri prijatelju nekaj popravljali, pri čemer smo uporabljali nekaj glasnega orodja. Zato sem to piskanje na začetku pripisoval temu.

Tako sem si rekel, da bom malo še počakal in ne bom delal panike po nepotrebnem. Ampak že naslednje jutro me je začelo spet skrbeti. Piskanje kar ni in ni minilo. Zaradi tega sem bil že čisto paničen, kajti takoj sem pomislil na tinitus. Pri tem gre namreč za piskanje v ušesu, ki je posledica poškodbe bobniča. Najhuje je to, da se tega ne da pozdraviti in se moraš na piskanje pač navaditi. Zato sem se kar odpravil do zdravnika, saj sem bil že čisto živčen. Že sama ideja, da bi lahko šlo za tinitus, me je precej prestrašila.

Tako sem končno prišel na pregled, kjer mi je zdravnik na žalost lahko sporočil tisto slabo novico. Po pregledu ušes je potrdil, da gre za tinitus. Takrat sem se iskreno skoraj zjokal. Res si nisem moral sploh predstavljati, kako bom živel s tem. Zdravnik pa me je tukaj pomiril in mi razložil, da kljub temu, da se reč zdi neznosna in kot da je konec sveta, obstaja nekaj reči, ki jih lahko naredim. Priporočal mi je razne terapije, ki naj bi te navadile, da takšno piskanje v ušesih ignoriraš. Priporočal mi je še, da se izogibam tišine, saj me bo ta še najbolj motila.

Tako sem res vzel vse njegove nasvete v poštev in lahko rečem, da sem se končno navadil na tinitus. Ta zvok me namreč ne moti več, ter je postal nekako podzavesten. Več uporabnih informacij in nasvetov najdete na audio.clarus.si.…

Voščilo ob rojstvu lahko nosi v sebi moč nežnosti, ki se ne pozabi. Voščilo ob rojstvu lahko nosi v sebi moč nežnosti, ki se ne pozabi.

Spomnim se trenutka, ko sem izvedela, da je moj brat postal oče. Občutki so me preplavili. Veselje, ganjenost, pa tudi nekakšna tiha odgovornost. Hotel sem mu napisati nekaj posebnega, nekaj, kar ne bo le formalno. In tako je nastalo moje prvo resnično osebno voščilo ob rojstvu.

Nisem želel kopirati verzov s spleta, pač pa sem sedel z beležko in premislil, kaj bi res rad povedal. Da sem ponosen nanj, da verjamem, da bo izjemen oče. Da je pred njim čudovita pot, polna izzivov in majhnih zmag. Voščilo ob rojstvu sem začel z iskreno mislijo in ga zaključil z nekaj vrsticami, ki so govorile o tem, kako dragocen je ta novi začetek.

Ko sem mu ga predal, ga je prebral v tišini. Potem me je objel. Ničesar ni rekel, a sem čutil, da je razumel. Da so besede padle na pravo mesto.

Od takrat naprej ne podcenjujem moči pisane besede. Voščilo ob rojstvu ni le navada, je poklon življenju, je priznanje, da prihaja nekaj pomembnega in da to praznujemo skupaj. Zdaj vsakič, ko nekdo v mojem krogu postane starš, napišem svoje voščilo. Morda ni popolno, ni profesionalno, a je moje. In to je tisto, kar šteje.

Z leti sem opazil, da ljudje takšna voščila pogosto shranijo. Nekateri jih celo uokvirijo in obesijo v otroško sobo. In to nekaj pove. V svetu, kjer se komunikacija pogosto skrči na hitro sporočilo ali emotikon, ima ročno napisano voščilo ob rojstvu prav poseben pomen. Je nekaj otipljivega, trajnega.

Vsakič se potrudim, da dodam tudi nekaj osebnega, mogoče stavek, ki zrcali odnos z novopečenima staršema, ali drobno misel, ki bo otroku nekoč pomenila nekaj več. Morda ga bo, ko odraste, bral in čutil toplino trenutka, ko je prišel na svet. In čeprav tega morda ne bo nikoli povedal, bo vedel: bil je že takrat zares dobrodošel. Voščilo ob rojstvu lahko nosi v sebi moč nežnosti, ki se ne pozabi.…

Naravno milo in kako sem odkrila razliko Naravno milo in kako sem odkrila razliko

Dolga leta sem kupovala mila v trgovini brez posebnega razmišljanja. Bila so poceni, lepo dišala in bila na voljo povsod. Potem pa sem od prijateljice za rojstni dan prejela darilo – doma narejeno naravno milo. Sprva sem bila skeptična. Mislila sem, da bo to samo še ena od tistih stvari, ki jih lepo pogledaš, uporabiš enkrat in potem pozabiš nanjo. Pa sem se zmotila.

Ko sem ga prvič uporabila, sem opazila razliko. Koža ni bila izsušena, ampak mehka in prijetna na dotik. Tudi vonj je bil drugačen. Ne umetno močan, ampak nežen, naraven. Takrat sem začela raziskovati, kaj pravzaprav pomeni naravno milo iz rastlinskih olj brez nepotrebnih kemikalij. Ugotovila sem, da je narejeno iz rastlinskih olj, masel in eteričnih olj, brez nepotrebnih kemikalij. In to se res občuti.

Naslednjič sem si kupila še nekaj različnih vrst na lokalnem sejmu. Ena je vsebovala sivko, druga oglje, tretja pa med. Vsaka je imela svoj učinek. Sivka je pomirjala, oglje je čistilo, med pa je kožo naredil mehko kot svila. Hitro sem dojela, da naravno milo ni samo osnovno sredstvo za higieno, ampak majhen ritual razvajanja.

Še najbolj pa me je prepričala trajnost. Ko sem primerjala sestavine, sem videla, da naravno milo nima mikroplastike ali agresivnih penilcev, ki obremenjujejo okolje. Embalaža je bila večinoma papirnata ali celo brez embalaže. Uporaba takega mila je pomenila, da sem naredila nekaj dobrega zase in hkrati za planet.

Danes imam na polici vedno vsaj tri različne kose. Uporabljam jih glede na razpoloženje. Kadar želim sprostitev, posežem po sivki, kadar potrebujem osvežitev, uporabim citruse, za nežno nego pa milo z medom. Naravno milo je postalo del mojega vsakdana, ki mi daje občutek, da sem zase naredila nekaj posebnega.

Zdaj ga pogosto podarim tudi drugim. Ko prinesem lepo zavit kos mila kot darilo, ljudje sprva reagirajo skromno, a potem mi pogosto rečejo: Veš kaj, to je bilo najbolj uporabno darilo.

Če me danes kdo vpraša, zakaj uporabljam naravno milo, odgovorim preprosto – ker je bolj prijazno do kože, diši bolj resnično in prinaša občutek, da živim bolj v stiku z naravo.…

Poslovna komunikacija ima veliko moč Poslovna komunikacija ima veliko moč

Na začetku svoje kariere sem imel vedno občutek, da za dobrega delavca, oziroma sodelavca šteje samo znanje. Mislil sem si, da dokler bom dobro delal, se bo to opazilo, ter bo tako vse v redu. A niti malo si nisem predstavljal, da bo imela tukaj tudi poslovna komunikacija veliko moč, oziroma velik pomen. 

Po nekaj mesecih dela sem namreč ugotovil, da je veliko reči odvisnih od komunikacije. Ta velikokrat vpliva na to, če bo nek projekt uspel, ali pa bo propadel, oziroma bo prišlo do nesporazuma. Prvi šok sem dobil po predstavitvi projekta, kjer sem bil prepričan, da je vse jasno. A ker sem se sam veliko bolj poglobil v to, kot drugi, reči niso bile navzven tako jasne, kot so meni. Zaradi tega ekipa ni najbolje razumela projekta in dela posameznika, vodja pa je imel drugačna pričakovanja. Zaradi tega se je projekt kar zavlekel. Takrat sem ugotovil, da delam nekaj narobe, ter se bo morala moja poslovna komunikacija konkretno izboljšati. 

Poslovna komunikacija ima veliko moč

Tedaj sem se začel kar nekako učiti komunicirati. Moral sem spoznati, da je potrebno znati povedati reči tako, da te drugi razumejo. Če je v tvoji glavi nekaj razumljivo, to še ni zadosti, da bodo vsi razumeli vse. Naučil sem se tudi to, da ni vse v govorjenju. Moraš poslušati ostale, ter dobiti tisti ustrezen “feedback”, katerega nato upoštevaš, oziroma razjasniš stvari, če niso čisto razumljive. 

Še en del ki sem ga moral malo bolje izpiliti, pa je bila pisna komunikacija. Tudi ta se namreč pogosto pojavi. Pri mojih pisnih delih in sporočilih sem moral včasih napisano dvakrat prebrati. Na ta način sem se lahko res prepričal, da je vse razumljivo, ter povem vso bistvo. 

Tako se je po tem mojem osebnem piljenju, moja poslovna komunikacija konkretno izboljšala. To sem začutil tudi v poslovnem okolju, saj smo se kar naenkrat vsi zelo dobro razumeli. …

Elektroerozija me je precej fascinirala Elektroerozija me je precej fascinirala

Nikoli si nisem mislil, da me bo danes kakšna tema, kot je elektroerozija, tako zanimala kot me. Če bi mi kdo nekaj let nazaj omenil to besedo, bi si mislil da gre za kakšen naraven pojav. A življenje me je popeljalo do trenutka, ko sem moral sodelovati pri izdelavi zelo natančnih kovinskih komponent. Tam sem prvič spoznal, kaj zares pomeni EDM in tovrstne obdelave železa. 

Ko sem se tako prvič srečal s tem, me je to čisto navdušilo, saj sem takrat lahko dejansko razumel za kaj gre in kako to deluje. 

Šlo je za projekt, kjer klasični rezalni postopki niso zadostovali. Deli so bili preprosto premajhni, ter so zahtevali veliko večjo natančnost z raznimi detajli. Zaradi tega se je potrebovala kakšna veliko bolj napredna tehnologija, kot je ravno elektroerozija. Poleg tega so bili tudi materiali pretrdi za razne klasične metode. 

Elektroerozija me je precej fascinirala

Predno sem prvič videl, kako to deluje v živo, nisem bil čisto prepričan, kaj pričakovati. Tedaj pa sem lahko bil priča postopku, kjer iskre, ki jih ustvari poseben stroj, dobesedno izparevajo kovino in to z neverjetno natančnostjo, tudi pod 0,01 mm, kar je res neverjetno. Brez mehanskega pritiska, vibracij in z možnostjo izdelave oblik, ki jih s klasičnimi metodami sploh ne moraš doseči. 

Kar pa me je najbolj presenetilo je bilo to, da lahko elektroerozija oblikuje tudi tiste najtrše materiale in kovine. Kaljeno jeklo, titan, karbidi, nič od tega ni povzročalo težav. za večjo natančnost in manj obrabe pa je bila prednost tudi ta, da je postopek deloval brez stika med orodjem in materialom zaradi posebne iskre. To je tudi pomenilo, da je bilo mogoče ustvariti prav posebne in kompleksne oblike, za katere sem si prej mislil, da niso mogoče. 

Tako me je elektroerozija res zelo fascinirala, čeprav si nikoli ne bi mislil, da bom imel kdaj opravka s takšno rečjo. …